Kot težje naglušna oseba se s slušnim aparatom še nekako normalno pogovarjam, brez aparata pa seveda skoraj nič ne slišim, pa vendarle sem določene opravke prisiljena opraviti brez slušnega aparata, ker drugače pač ne gre. Eden od takih opravkov je redni obisk v frizerskem salonu, kjer frizerke seveda nič ne slišim in nikoli nisem vedela kaj se je pogovarjala z mano in tudi frizura ni bila vedno po mojih željah. Moje težave s frizuro so se rešile šele tedaj, ko je prijateljica, ki je vedela, da slabo slišim, odprla svoj salon in tako vedno prej malo poklepetava in se pogovoriva o mojih željah glede nove frizure.

Neznan avtor

Deli naprej