Ker sem gluha, se z nepoznanimi osebami težko sporazumevam, zato si poskušam marsikdaj stvari olajšati po svoji iznajdljivosti. Ker sem se včasih veliko vozila z avtobusi, sem si cene posameznih relacij zapomnila in vedno pripravila do pare točen znesek za mojo nameravano vožnjo. In tako kot zmeraj, sem tudi tokrat stopila na avtobus, rekla Kranj, dala pripravljen drobiž in odšla po avtobusu naprej. Vendar pa se mi je zdelo nekako čudno, ker so me vsi potniki začudeno gledali, jaz pa nisem vedela, zakaj in šele kasneje mi je znanka razložila situacijo. Avtobusne karte so se podražile, zato je šofer vpil za menoj, da je premalo denarja in postajal vedno bolj jezen in glasen, ker je mislil, da ga namerno ignoriram. Niti pomislil pa ni, da ga mogoče ne slišim, ker sem pač gluha.

Majda Likosar

Deli naprej